gregor@gregs.si
+386 41 701981

Pogosta vprašanja

Kdaj je najprimernejši čas za polaganje ali obnovo parketa?

Za polaganje ali obnovo parketa je pomembno, da je v prostoru najmanj 15°C. V primeru, da se pozimi objekt ustrezno ogreva, je za polaganje ali obnovo parketa primeren vsak letni čas.

Pri delu se pogosto uporabljajo sredstva, ki imajo močnejši vonj, vendar pa se ga ob končani reakciji in po ustrezno prezračenem prostoru ne zazna več. Pri svojem delu uporabljamo samo preverjena in ustrezno testirana vezivna sredstva in lake.

Sodobni stroji za obdelavo in rezanje lesa imajo urejeno odsesavanje, zaaradi česar se minimalno praši. Po končanem brušenju izvajalec v veliki meri odstrani preostali prah. Kljub vsemu se priporoča, da se končno beljenje sten opravi po zaključku vseh gradbenih in parketarskih del.

Ravnost tlaka preveri parketar pred polaganjem parketa. Izravnavanje z maso je potrebno v primeru, da je tlak neraven, ali če je potrebno urediti višinske razlike med prostori ter ostalimi talnimi oblogami.

Čas sušenja izravnalne mase je odvisen od debeline nanosa. Osnovna izravnava v debelini 3 mm se posuši v 24 urah. Za parket se uporabljajo posebne mase, ki so drugačne od tistih za keramične ploščice.

Na talno ogrevana tla se lahko položijo parketi, ki so namenjeni talnemu gretju. Ti parketi so običajno sestavljeni iz več slojev in že tovarniško gotovo izdelani. Debelina parketa je med 10 in 15 mm, odvisna pa je od velikosti podnic – večja kot je podnica, debelejši je parket.

V primeru, da se parker polaga na talno ogrevan estrih, se priporoča polno lepljenje na podlago. Na ta način se doseže maksimalen izkoristek in nemoteno ogrevanje površine.

Najvišja dovoljena temperatura ogrevalne vode, kjer so položeni parketi, je 30°C. Temperatura tal ne sme presegati 25°C.

V primeru, da je bil položen tovarniško izdelan gotovi parket (polno lepljen na podlago), se lahko po njem hodi po 24ih urah, polno pa se ga lahko obremeni po treh dneh. Če je parket položen plavajoče, se ga lahko prične uporabljati takoj po položitvi. V kolikor je parket lakiran na objektu, se lahko po njem hodi v roku 24 ur po končnem lakiranju, polno pa se ga lahko obremeni po 2 – 3 tednih, ko lak doseže končno trdoto.

Oljen parket je bolj topel in naraven na dotik, kot lakiran parket. Z negovalnimi sredstvi za oljene parkete pa se ga z lahkoto vzdržuje.

Parket je potrebno ponovno naoljiti, ko se po mokrem čiščenju pričnejo videti sledi obrabe na bolj obremenjenih mestih. Pogostost oljenja je v korelaciji z uporabo in kulturo bivanja – v dnevnih prostorih se običajno olji na 2-3 leta, v spalnih prostorih pa na 5 let ali več. Na bolj obremenjenih površinah (npr.: ob vhodu, okrog mize) se lahko parket pogosteje naolji. Oljenje lahko izvede stranka sama ali pa parketar, ki parket očisti in naolji strojno.

Oljen parket se čisti z metlo, sesalcem ali pa ga obrišete s krpo. Pri mokrem čiščenju je v vodo potrebno dodati čistilo za oljene parkete, krpo pa je potrebno dobro ožeti.

Tovarniško izdelan gotovi parket je običajno lakiran v sedmih tankih slojih, medtem ko je parket, ki se lakira na objektu lakiran v treh slojih. Skupna debelina laka je približno enaka, saj predpisi določajo, kolikšna je priporočljiva debelina laka za parket. V primeru, da je lak predebel, lahko lak poči, če pa je sloj laka pretanek pa ne nudi ustrezne zaščite.

Obnova lakiranega parketa se priporoča še preden se na parketu pojavijo mesta, ki niso več zaščitena z lakom, saj lahko v nasprotnem primeru prične parket lokalno siveti in oksidirati. Obnova parketa se priporoča tudi v primeru, ko je na parketu več poškodb, ki jih ni mogoče lepo popraviti in se vam zdijo moteče. Ob normalni uporabi se lakiran parket obnavlja na 15 do 20 let. Obnova parketa zajema brušenje parketa, kitanje rež in popravilo globljih poškodb ter ponovno lakiranje ali oljenje parketa.

Parket se lahko položi tudi v kopalnici, priporoča pa se masivni teakov les, ki velja za najbolj stabilno lesno vrsto. Za površinsko zaščito teakovega lesa se priporoča oljenje. Za vgradnjo parketa v kopalnice in savne se lahko uporabi tudi termično obdelan parket, ki zaradi obdelave ne absorbira tolikšne količine vode, kot navaden les.

Za zunanje lesene pode lahko uporabljamo več vrst lesa, npr. teak, ipe, sibirski macesen, cumaru, tali, iroko, garapo, termo jesen… Omenjenim vrstam lesa je skupna odpornost na ekstremne klimatske pogoje, katerim so izpostavljeni skozi dolgo življenjsko dobo. Vse vrste lesa zaradi klimatskih vplivov (sonce, dež, sneg…) sčasoma posivijo, kar predstavlja njihovo lastno zaščito pred propadanjem.

Trajnost zunanjih lesenih talnih oblog je odvisna od vrste lesa, kot tudi od strokovne montaže. Pod položeno talno oblogo mora namreč biti urejeno ustrezno odvodnjavanje in prezračevanje podnic. V tem primeru je trajnost lesene terasne obloge lahko 20 let in več.

Lesen terasni pod ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Lahko se ga prepusti vsem vremenskim razmeram, vendar bo v tem primeru posivel in se bo s to sivo patino sam zaščitil pred propadanjem. V primeru, da želite, da les obdrži prvotno barvo pa ga je potrebno vsaj enkrat na leto očistiti in premazati z oljem za terase.

Tehnična navodila

Kaj moram vedeti pred izbiro parketa?

Glede na to, da je parket edina talna obloga, ki jo je moč obnoviti, je le-tega potrebno premišljeno izbrati. Lastnosti parketov so si med seboj različne in so odvisne predvsem od drevesne vrste iz katere so izdelani.

Trdota lesa je najpomembnejša lastnost pri uporabi lesne vrste za talne obloge. Trdota lesa je pokazatelj primernosti uporabe lesenih talnih oblog za bolj obremenjene ali intimne prostore. Višja številčna vrednost pomeni večjo trdoto parketa in manjšo obrabno površino. Trdoto posamezne vrste lesa si lahko ogledate v Brinellovi lestvici (ISO standardi).

Že znotraj iste drevesne vrste so lahko barve lesa zelo raznolike, s časoma pa les tudi spremeni barvo (najbolj izrazito takoj po vgradnji). O intenzivnosti barvnih spremembah izbranega parketa povprašajte dobavitelja parketa.

Barvo parketa izbirajte na dovolj velikem vzorcu parketa.

Ker je les naravni material, se je potrebno zavedati, da barvni odtenek dobavljenega parketa ne bo popolnoma enak vzorcu.

Les je po svoji zgradbi higroskopen, zato se dimenzijsko spreminja in prilagaja glede na relativno zračno vlago in vlago v gradbeni konstrukciji. Poznamo dimenzijsko bolj stabilne in manj stabilne lesne vrste. Dimenzijsko najmanj stabilna sta bukev in javor, zato ju odsvetujemo za uporabo v zelo obremenjenih prostorih ter za talno gretje. Večslojni parketi so dimenzijsko bolj stabilni kot masivni.

 

Naj poudarimo, da je parket priporočeno uporabljati le v prostorih, ki zagotavljajo sorazmerno stabilno temperaturo in ustrezno zračno vlago.

Odločilen dejavnik pri izbiri parketa za talno ogrevanje je debelina lesa, ki se odraža na toplotni upornosti. Za talno ogrevana tla je tako potrebno izbrati tanke talne obloge z manjšo toplotno upornostjo. Toplotna upornost večslojnih parketov je odvisna od skupne debeline parketa. Boljšo toplotno prevodnost imajo goste lesne vrste.

 

Dvoslojni, lamelni in tehno parketi (do debeline 10mm) so tako primernejši za uporabo na talno ogrevanih tleh. Naj poudarimo, da je pri talno ogrevanih tleh potrebno nameniti večjo pozornost predvsem dimenzijski stabilnosti lesa.

 

Za neogrevana tla izberemo čim debelejši parket (npr. klasični parket ali ladijski pod), saj zagotavlja boljšo toplotno izolativnost.

Površinska zaščita ščiti parket pred obrabo in poškodbami. Parket lahko površinsko zaščitimo z lakiranjem ali oljenjem. Lakiran parket ima lahko sijaj ali mat videz, medtem ko ima oljen parket bolj naraven, surov videz. Manj zahteven za vzdrževanje je lakiran parket, ki ga je v primeru obrabe potrebno brusiti in lakirati. Oljen parket pa zahteva tekoče vzdrževanje, vendar pa ob primernem vzdrževanja oljenega parketa, generalna obnova parketa praviloma ni potrebna.

Kvalitetni razred parketa ocenjujejo proizvajalni glede na vizualne oz. estetske značilnosti parketa. Vizualne značilnosti so grčavost, tekstura, barvne variacije, vrasla skorja, prisotnost smolnih kanalov ipd. Proizvajalci na podlagi internih ali javnih standardov uvrščajo parkete v različne razrede: A, B, C, D, I, II, III, Ο, Δ, , ekstra, standard, select, natur, design, struktur, rustik, VS, exquist… Naj poudarimo, da se te oznake nanašajo le na izgled površine in nimajo veze s kakovostjo izdelanega parketa.

V neogrevane, sanitarne, vlažne prostore in zunanje površine se parketa ne vgrajuje.

 

Zavedati se je potrebno, da so podnice v paketih lahko različnih odtenkov, zato je priporočeno prebiranje po odtenkih glede na želeni vzorec (v primeru, da stranka to želi).

 

Parketne podnice je potrebno pred polaganjem vizualno pregledati in neustrezne podnice izločiti.

 

Glede na to, da se položen parket razteza in krči, je potrebno ob stenah in diletacijskih spojih predvideti dovolj velike odmike in fuge. Odmiki in fuge morajo pri manjših suhih prostorih znašati vsaj 10 mm, v večjih prostorih in prostorih z nestabilno klimo pa jih je nujno potrebno povečati. Pri masivnem parketu morajo biti diletacijski spoji posebej veliki.

 

Parket se mora pred polaganjem v originalni embalaži skladišči 48 ur v prostoru kjer se bo polagal. Temperatura v prostoru pa mora biti vsaj 15 °C.

 

Pakete parketnih podnic je potrebno odpirati neposredno pred polaganjem. Parketne podnice, ki se jih trenutno ne rabi pa je potrebno ponovno zapakirati in zalepiti v pakete.

 

Med polaganjem parketa mora biti temperatura prostora vsaj 15°C, relativna zračna vlaga pred, med in po polaganju pa mora biti 50 – 60 %.

 

Dvoslojni in večslojni ter masivni parket se lepi na tla po celotni površini. Troslojni parketi pa so namenjeni plavajočemu polaganju ali pa se jih lepi na podlago.

Podlaga za vgradnjo parketa mora biti trda, kompaktna in ravna. Če temu ni tako, jo je potrebno sanirati še pred polaganjem parketa.

 

Pred polaganje parketa morajo biti suhi tlaki oz. estrihi očiščeni vseh nečistoč.

 

Dovoljena vlažnost podlage pred polaganjem parketa:

  • Cementni estrih do 2,0 %, v primeru talnega gretja pa do 1,8 %.
  • Anhidritni estrih do 0,5 %, v primeru talnega gretja pa do 0,3 %.

Stare keramične ploščice so lahko primerna podlaga za polaganje parketa, vendar le v primeru, ko je zagotovljena hidroizolacija. Pred lepljenjem parketa na staro keramiko je le-to potrebno dobro očistiti in premazati s primernim predpremazom.

 

Stare tekstilne talne obloge niso primerna podlaga za polaganje parketa, medtem ko so stare PVC obloge in obloge iz plute pogojno primerne za plavajoče polaganje parketa, vendar le v primeru, da so prilepljene na podlago po celotni površini.

Na talno ogrevana tla se polaga le talne obloge, ki so namenjene talnemu gretju. Vgradnjo parketa na električno talno ogrevanje odsvetujemo.

 

Dimenzijsko manj stabilne lesne vrste (npr. bukev, javor, oljka…) se v primeru talnega ogrevanja odsvetujejo.

 

Najvišja dovoljena temperatura parketa je 25°C.

Izvedba lesnih talnih oblog

Pred polaganjem parketa:

Dovoljena vlažnost podlage pred polaganjem parketa:

  • Cementni estrih do 2,0 %, v primeru talnega gretja pa do 1,8 %.
  • Anhidritni estrih do 0,5 %, v primeru talnega gretja pa do 0,3 %.
  • Suhi tlaki oz. estrih mora biti izdelan v skladu s predpisi.
  • Površina mora biti ustrezne trdote, brez razpok, ravna in ne preveč groba ter očiščena.
  • V prostoru morajo biti ustrezni klimatski pogoji, prostor pa ne sme biti izpostavljen prepihu.
  • Temperatura v prostoru mora biti vsaj 15°C, relativna zračna vlaga pa 50 – 60 %.
  • Dovoljena vlažnost parketa mora biti 8 – 10 % ± 2 %, kontrolirati pa je potrebno tudi parket iz sredine paketa.
  • Parket naj bo vsaj 48 ur pred polaganjem skladiščen v sredini prostora, kjer bo položen. Posamezni paketi parketa pa naj se odprejo tik pred pričetkom polaganja.

Vsa ostala dela morajo biti pred polaganjem parketa zaključena. Izjema je le zadnja faza beljenja, ki se izvede po končanem lakiranju parketa.
V prostoru kjer se izvajajo parketarska dela ne sme biti drugih izvajalcev.

Za polaganje ali obnovo parketa je pomembno, da je v prostoru najmanj 15°C. V primeru, da se pozimi objekt ustrezno ogreva, je za polaganje ali obnovo parketa primeren vsak letni čas.

Toplotno talno gretje

Lesene talne obloge niso primerne za polaganje na tla z električnim talnim ogrevanjem.

 

Estrih mora biti položen po proizvajalčevih navodilih in standardih. Površina mora biti ravna, gladka, trdna in čista, estrih pa kompakten, suh in brez razpok. Cevi z ogrevalno vodo morajo biti položene vsaj 35 mm pod površino estri¬ha, da je razporeditev toplote enakomerna. V primeru, da cevi ne položimo dovolj globoko, lahko pri položeni leseni talni oblogi pospešimo nastajanje rež.
Največja dovoljena vlažnost za polaganje talne obloge je pri cementnem 1,8% in pri anhidritnem estrihu 0,3%.

Po predpisanem 21 dnevnem času mirovanja cementnega estriha (vsaj 7 dni pri anhidritnem estrihu), zaženemo ogrevalni sistem, ki ga opravimo po prikazanem postopku brez časovnih prekinitev.

1.DAN 2.DAN 3.DAN 4.DAN 5.DAN 6.DAN 7.DAN 8-20.DAN 21.DAN 22.DAN 23.DAN 24.DAN 25.DAN 26.DAN 27.DAN
25°C 30°C 35°C 40°C 45°C 50°C 55°C 55°C 50°C 45°C 40°C 35°C 30°C 25°C Meritev vsebnosti vlage v estrihu po CM metodi.

Ko vsebnost vlage v es¬trihu ustreza zahtevam za polaganje lesenih talnih oblog, lahko pričnemo s polaganjem. V nasprot¬nem primeru nadaljujemo s sušenjem pri 40 °C, dokler ni dosežena pred-pisana maksimalna vlaga v estrihu. Med sušenjem je potrebno zagotoviti za¬dostno zračenje (NE pre-pih).


Pred polaganjem talne obl¬oge temperaturo postopo¬ma zmanjšujemo, 2-3 dni pred pričetkom del pa sistem ugasnemo oz. vzdržujemo temperaturo 18 °C v prostoru. 3 dni po tem, ko položimo talno oblogo, talno ogrevanje ponovno zaženemo s postopnim dvigan¬jem do delovne temperature.


Temperatura površine ogrevanega estriha, kjer je lesena talna obloga položena, ne sme presegati 25°C. Relativna zračna vlaga naj bo med 50 in 60%.

Čiščenje in vzdrževanje

Splošno o vzdrževanju in čiščenju parketa:

Lesene talne obloge potrebujejo ustrezno vzdrževanje in nego.

Po parketu ne drsajte s pohištvom pač pa le-tega premikajte tako, da ga dvignete. Poškodbe parketa boste zmanjšali s podlogami iz filca na nogah miz in stolov ter z ustreznimi kolesci ali podlogami pod pisarniškimi stoli.


Na vhod namestite kakovosten predpražnik, ki bo učinkovito odstranjeval umazanijo, kamenčke in vlago s čevljev.
V primeru razlitja voda ali drugih tekočin po parketu, je potrebno tekočino nemudoma obrisati. Madeže rdečega vina ali kave je potrebno takoj odstraniti, saj lahko pustijo trajne madeže.


Parket lahko poškodujejo tudi preveč mokre oz. premalo ožete krpe za čiščenje parketa, zato le-to dobro ožemite.
Za čiščenje suhe umazanije uporabimo sesalec z mehkim nastavkom ali metlo.


Na dolgo življenjsko dobo parketa vpliva tudi temperatura v prostoru, ki naj bi se gibala okoli 20°C, ter relativna zračna vlaga, ki naj bi bila 40 – 60 %. Omenjene klimatske pogoje lahko spremljate z elektronskim merilnikom vlage ali vremensko uro. S pomočjo vlažilnikov zraka pa je moč vzdrževati optimalno relativno zračno vlago.

Za polaganje ali obnovo parketa je pomembno, da je v prostoru najmanj 15°C. V primeru, da se pozimi objekt ustrezno ogreva, je za polaganje ali obnovo parketa primeren vsak letni čas.